•IZVOR:
V naravi te ribe živijo samo v južni ameriki . Njegov življenski prostor je v rekah AMAZONKE in njenih pritokih .
Je med najvecjimi rekami na svetu . Njena dolžina je 6516 km ,in ima rjavkasto barvo . Ta voda je izredno mehka saj so meritve pokazale
Sledece : trdota vode je 8 –40 ms , kh 0 , ph 4,5 do 6,5 . Voda je rjavo obarvana zaradi gnitja ter razkroja korenin in listja ,ima velik pretok do 200 000 km v eni sekundi . V tej reki živita dve vrsti diskusov in tri podvrste : 1 .HEKEL ( Symphysodon discus 1840 )
2. ZELENI (Symphysodon aequifasciata Pelegrin 1903 )
a.RJAVI (Symphysodon aequifasciata axelrodi ) ( Schultz 1960 )
b.ZELENI ( Symphysodon aequifasciata aequifasciata ) (Pelegrin 1903 )
c.PLAVI (Symphysodon aequifasciata haraldi ) (Schultz 1960 )
Raziskovalci so bili preseneceni še z odkritjem zelenega diskusa . Ta riba živi med reko Putumayo v Peruju in Tefe jezerom v Braziliji . Telo je zelene barve in posuto z rdecimi pikami . Diskusi spadajo v rod ostrižnikov.
Njihova velikost se giblje od 13 cm do 19cm . V akvariju pa z dobro živo hrano in vitamini tudi do 21 cm . Njihova življenska doba je od 6 –12 let
Prizadevajmo si ustvarjati idealne pogoje, prav takšne kot jih ima ta prelepa riba v naravnem habitatu amazonskega porečja, kot pa goljufati sebe in ribe.
|
•OPIS: Diskus je riba, ki sodi med najbolj cenjene ribe sladkovodnih akvarijev. Spada v družino ostrižnikov (Cichlidae), ki naseljujejo sladke vode Srednje in Južne Amerike, Afrike in Indije. Diskus je južnoameriški ostrižnik, v naravi živi v pritokih in mrtvih rokavih in jezerih Amazonke, te veličastne, najbolj bogate reke na svetu.
Diskusa ni tako zahtevno gojiti, če veš kakšne pogoje potrebuje. To kar resnično potrebuje je brezhibna kvaliteta vode, brez strupov kot so klor, amonij, amonijak, nitriti, fosfati in nitrati. Potrebuje primerno vrednost Ph, trdoto in temperaturo med 28 in 30 stopinjami Celzija. Brezhibna kvaliteta vode se lahko zagotavlja le s trostopenjskim filtrirnim sistemom in menjavo vode. Voda mora biti mehka med 3 in 15 dGh ter Ph med 5 in 6,5. Vendar ti pogoji za mnoge gojitelje predstavljajo težavo. Diskus takšne parametre zahteva in ne sprejema kompromisov. Če verjamemo, da lahko diskusa klimatiziramo na drugačne parametre smo v veliki zmoti. Diskus lahko živi, lahko se celo drsti v tej vodi, vendar bo živel in se drstil pod stresom. Pri ribah kot pri ljudeh, pa dobro vemo, da stres skrajšuje življenje in povečuje občutljivost na bolezni.
|
•Delaj z naravo in poplačan boš v zlatu,
če obrneš se proti naravi končal boš v blatu".
•VODA: Različne vrste rib imajo različno odpornost na spremembe trdote vode, odvisno od njihove sposobnosti spreminjanja osmoregulacijskega procesa v odvisnosti od osmotske zahteve. Večino rib lahko postopoma privadimo na nenormalne trdote vode, a v splošnem bodo tako pod velikim stresom in ne bodo dosegle svojih optimalnih vrednosti (velikost, barva, razmnoževanje, odpornost proti boleznim).
Trdota vode ima tudi močan vpliv na toksičnost določenih mineralov in pesticidov. V splošnem velja, da trda voda oz. visoki nivoji kalcija znižujejo toksičnost teh substanc. Vendar pa so tudi tu izjeme in med njimi je najpomembnejši amonijak, ki je mnogo bolj strupen v trdi vodi (zaradi višjega pH).
Kako kisla ali alkalna je reakcija vode, pa nam pove Ph vrednost. Reakcija vode je lahko kisla, nevtralna ali bazična (alkalna). Z vrednostjo Ph je izražena koncentracija vodikovih ionov od 1-14.
Voda z vrednostjo Ph 7 je nevtralna, pod 7 kisla in nad 7 pa bazična. Potrebe akvarijskih rib so različne. Nekatere se bolje počutijo v trdih in bazičnih vodah (afriški ostrižniki, živorodke), drugim bolj ugajajo mehke in kisle vode. Prav takšno vodo potrebuje za življenje tudi diskus.
Še en primer "Diskus vode"
VODA PRIMERNA ZA DISKUSE:
Ph od 5 - 7
Kh od 4 - 10
Gh od 4 - 14
|
•PREHRANA:Ko govorimo o prehrani diskusov se moramo zavedati, da je zdrava in predvsem raznolika prehrana, poleg kvalitetne vode, najbolj pomemben dejavnik za zdravje in uspešno drst diskusov. Hrana, ki se dobi na našem in tujem tržišču ali pa si jo priskrbimo sami je lahko:
1. NARAVNA
• Živa hrana
• Živa zamrznjena hrana
• Živa liofilizirana hrana
2. UMETNA
• Luskasta hrana
• Granulirana hrana
• Briketirana hrana
• Beefheart recipe
Za optimalno rast, drst in zdravje je zdaleč najboljša naravna hrana, ki jo lahko sami nalovimo v naravi ali gojimo doma v raznih posodah. Med živo hrano, ki jo lahko ponudimo diskusom sodijo: artemia salina, vodne bolhe, ličinke komarjev, rdeče trzače, deževniki, enhitreji, postranice, koretre in podobno. Živi tubifexi se zaradi onesnaženosti absolutno odsvetujejo saj lahko povzročijo prekomeren porast notranjih notranjih zajedalcev ali zastrupitev. Slaba stran hranjenja z živo hrano iz narave je možnost vnosa parazitov iz narave v akvarij, še posebej če v vodah kjer nabiramo živo hrano živijo ribe, kar pomeni da je veliko bolj primerno živo hrano gojiti doma.
|
•BOLEZNI:
Diskus je riba, ki je zelo občutljiva na hitre spremembe parametrov vode, hrane in okolja. Pogosto se zgodi, da je vzrok za nastanek bolezni ali sesutja imunskega sistema že hitra prestavitev iz akvarija v drug akvarij. Še posebej starejši in odrasli primerki. Mladiči so veliko bolj prilagodljivi in pogosto se niti ne zavedo, da jih prestavimo v drugo gojilno posodo ali jih transportiramo k drugemu gojitelju. Diskusi pogosto podležejo zunanjim ali notranjim zajedalcem ali bakterijam. V naravi in tudi v večini akvarijev so na diskusih vedno prisotni paraziti, vendar v manjšem nepatološkem številu, kar pomeni, da je diskus le njihov gostitelj, ki ga paraziti v optimalnih pogojih sploh ne motijo. Problem pa nastane ko ribi zaradi poslabšanja bivalnih razmer pade imunski sistem, ki ribe več ne zmore varovati pred zajedalci. Zajedalci se razmnožijo in ribo lahko brez naše pomoči v kratkem času uničijo.
Vzrok za zrušitev imunskega sistema je najpogosteje v poslabšanju kvalitete vode (NH4/3, No2, No3), previsoki Ph vrednosti in trdoti vode, pomankljivi prehrani, ki privede do pomanjkanja mineralov in mikroelementov, nihanju ali neprimerni temperaturi, fizičnih poškodbah ribe ali neprestanih opravilih v akvariju, kar predstavlja za ribo konstanten stres.
Najboljša preventiva je v tem, da se poskušamo izogniti zgoraj naštetim vzrokom in s tem za diskuse lahko naredimo največ.
|
•Bolezenski znaki;
•Pospešeno dihanje,
•nabrekle škrge oz. škržni poklopci,
•razcefran škržni listič, štrleč izpod škržnega poklopca,
•dihanje z eno škrgo,
•drgnjenje ob predmete,
•stisnjena ena, ali obe bočni plavuti ob telo,
•apatično strmenje v kot akvarija z glavo obrnjeno navzdol,
•temna barva celotnega telesa
•luknjice v glavi in čelu
•bel zavit in nitast iztrebek
•napihnjen trebuh,
•diskus "stoji na glavi ali repu" - head standing, tail standing
•bočno ležanje na dnu ali sedenje (layers, sitters)
•izbuljene ali motne oči
•hlastanje za zrakom na gladini,
•beli kosmi na telesu in glavi.
|
Če smo opazili enega od navedenih znakov, je gotovo, da je riba zbolela. Prva poteza, ki jo moramo narediti v takem primeru je, da izmerimo parametre vode in poskušamo ugotoviti vzrok za nastanek bolezni oziroma porast zajedalcev. Naslednja je menjava 1/3 vode, saj je poslabšanje kvalitete vode najpogostejši vzrok za poslabšanje imunskega sistema ribe. Z malo sreče se bo situacija izboljšala že z menjavo vode, prehrane in dodajanjem vitaminov za okrepitev imunskega sistema. Če ne, je potrebno določiti diagnozo in pričeti z zdravljenjem.
Najpogostejše bolezni in zajedalci diskusov so:
•Dactylogyrus,
•Gyrodactylus,
•Costia (ichthyobodo)
•Trichodina
•Chilodonella
•Oodinium
•Columnaris
•Diskus Kuga
•Izbuljene motne oči - Pop eye
•Hyperplasia - škržna deformacija
•Okvara vzdušnega mehurja
•Hexamita
•Capillaria
•Trakulja
|